Učenje angleščine – izgovorjava

ucenje anglescine1Spominjam se, da sem morala zadnje leto vrtca ter v prvem razredu hoditi k logopedinji. Težave sem imela s sičniki in šumniki, a to se je kar hitro uredilo in z govorom nisem imela težav vse do takrat, ko se je pričelo učenje angleščine. Sprva je bilo vse v redu, saj smo se učili počasi in malo, a ko smo v gimnaziji prišli do stopnje, ko je učenje angleščine zahtevalo tudi kakšen malo daljši govorni nastop, so se pričele težave: jezik se mi je včasih neverjetno zapletal. In ko sem šla na šolanje celo v ZDA … Ojej! Tudi za angleški jezik bi potrebovala logopeda. Angleški jezik ima nekoliko drugačen glasovni sestav kot slovenščina, zato pravzaprav ni nič neobičajnega, da sem si včasih »lomila jezik«. Vaje izgovorjave žal niso nekaj, na kar bi v šoli pomislili (morda je danes kaj drugače, a pred petnajstimi leti je za učenje angleščine veljalo večinoma učenje besed in časov na pamet, ne pa konverzacija). Tako sem si s pričetkom šolanja v tujini morala priznati, da ne teče vse tako, kot sem si predstavljala.

Učenje nagleščine in »tongue twisters«

To_Big180_273Šolala sem se v zvezni državi Ohio, ki nima nekega izrazitega naglasa, a ljudje govorijo tako, kot vsi Američani: kot bi imeli v ustih ves čas žvečilko. A kljub tej »žvečilki« imajo dovolj prakse, da se njihove besede jasne, meni pa se je tudi brez »žvečilke« včasih tako zapletlo, da kakšne besede sploh nisem mogla povedati. In tako se je pričelo učenje angleščine oziroma angleške izgovorjave povsem na novo. Brez žvečilke, a s pomembnim »orodjem«, ki razgiba jezik v prave smeri, in mi ga je učiteljica angleščine v ZDA takoj priporočila: »tongue twisters«! Gre za besedne zveze, ki so namenjene ravno temu, da razgibajo jezik in pomagajo pri izgovorjavi. Precej težke so in tudi tisti, ki že od rojstva govorijo angleško, imajo z njimi težave. Kar poskusite prebrati na primer: »A box of mixed biscuits and a biscuit mixer,« ali »A propper copper coffee pot«. No, pridno sem vadila, s čimer je postalo učenje angleščine precej zabavno, in izgovorjava je postala precej lažja. Danes si jezika ne lomim več, razen kadar prav nalašč vadim »tongue twisters«.

This entry was posted in Tuji jeziki and tagged , . Bookmark the permalink.