Delo, delo, delo …

bussines womanSe vam zdi, da neprestano delate, ne uspete pa uživati sadov vašega dela? Druga opcija je tudi ta, da v svoje delo vlagate ogromno truda, zanj pa niste plačani toliko, kot bi želeli. Meni se je to v zadnjem letu in pol dogajalo konstantno. Celo tako me je obremenjevalo dejstvo preobsežnega dela, da sem večkrat zbolela zaradi sekiranja. Skrb zaradi službe, finančne varnosti in zgolj obstanka me je spremljala z vsakim dnem. Najedalo me je vprašanje, kaj bo z mano, kaj bo z mojo obstoječo zvezo, kako naj povem mami, sorodnikom in prijateljem, da sem na zavodu? Vsakič, ko sem se spomnila, da se mi izteka delovno razmerje, mi je čelo oblil pot, začela sem drhteti, v prsih me je tiščalo, nisem mogla spati, bila sem brez volje, razdražena … skratka, za nobeno rabo. Na koncu se je delovno razmerje izteklo. Doma sem že 4 mesece in zdaj se več ne obremenjujem s tem, kaj si bo kdo mislil ali s kakšnimi očmi bodo drugi gledali name. Zdi se mi, da sem zdaj še bolj aktivna kot prej. Na trenutke se prav sprašujem, kako je to možno. Trenutno se mi ne mudi v službo in delovno razmerje. Bila sem učiteljica in naveličana sem šolskega sistema. Če mi bo nebo dovolj naklonjeno, bom šla po svoji – drugi poti. Poti, ki si jo bom ustvarjala in utirala sama. Zaželite mi srečo in držite pesti. Rada vas imam!

This entry was posted in Vsakdanje življenje. Bookmark the permalink.